Na Irskem destilarne viskija zapirajo vrata, kaj jih tare

Irski proizvajalci viskija se že tako soočajo s presežno proizvodnjo, padcem povpraševanja na ključnem ameriškem trgu in rastočimi stroški, sedaj pa so carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa nekaterim neodvisnim destilarnam zabile zadnji žebelj v krsto, poroča Bloomberg.

V zadnjih mesecih je več neodvisnih irskih destilarn povsem ustavilo ali občutno zmanjšalo proizvodnjo. Med njimi je na primer Killarney Brewing & Destilling Co. iz Kerryja, ki je svojo pot začela kot točilnica pred desetletjem, se leta 2022 razširila in lani lansirala svoj lasten viski, prejšnji mesec pa zaprla svoja vrata. Od maja je zaprta tudi neodvisna destilarna Dublin Liberties Distillery, a po besedah lastnikov le začasno.

Carine so vplivale tudi na velikana alkoholnih pijač Diageo, ki je lastnik piva Guinness in irskega viskija Roe & Co., ter Pernod Ricard, ki ima v lasti več znamk irskega viskija, vključno z najbolj priljubljenim Jamesonom.

Aprila, ko je Trump napovedal visoke carine za večino trgovinskih partneric, je Pernod Ricardovo podjetje Irish Distillers ustavilo proizvodnjo viskija v mestu Cork, a se je ta od takrat znova zagnala. Lastnik Jamesona je obenem zamaknil odprtje nove destilarne z letošnjega leta na 2027. Diageo je destilarno Roe & Co. v Dublinu, ki so jo odprli pred osmimi leti, dal na “podaljšan premor”.

V težavah že od konca pandemije

Irska industrija viskija je doživela bum v obdobju od leta 2010 do lani, saj se je v tem času število destilarn ob rasti povpraševanja v tujini povečalo z le štirih na več kot 50, po podatkih združenja Irish Whiskey Association (IWA), ki zastopa 47 destilarn ali 98 odstotkov industrije.

Toda težave so se začele že ob koncu leta 2023, ko je v ZDA začelo upadati povpraševanje. Lani je prodaja na ameriškem trgu upadla za tretjino v primerjavi z rekordnim letom 2022. Padec je bil posledica velikih nakupov ameriških grosistov v času pandemije, ki so računali da se bo rast nadaljevala, obenem pa so se z dvigom obrestnih mer povečali stroški skladiščenja zalog. Grosisti si tako niso mogli privoščiti nakupov na enaki ravni kot med pandemijo in naročila so upadla.

Medtem so se stroški elektrike za irska podjetja v zadnjih štirih letih skoraj podvojila, višji so tudi stroški steklenic, etiket in trženja.

Prednost škotskih tekmecev

Slika je drugačna na drugi strani Irskega morja, na Škotskem. Škotske destilarne so lani izvozile za 5,4 milijarde britanskih funtov (6,2 milijarde evrov) viskija, kar je bilo kljub triodstotnemu letnemu padcu petkrat več, kot so v rekordnem 2022 izvozili irski proizvajalci.

Ena ključna razlika med obema regijama, ki sta znani po viskiju, je carinska stopnja za uvoz v ZDA. Uvoz iz Škotske, ki je del Združenega kraljestva, je namreč obračunan po stopnji 10 odstotkov, v skladu z nedavnim trgovinskim dogovorom med državama. Medtem za Irsko, ki je del Evropske unije (EU), velja 15-odstotna carinska stopnja.

Čeprav se EU še naprej pogaja za izjeme na področju vina in žganih pijač, za zdaj 15-odstotne carine veljajo tudi za alkohol.

Svetovni trg viskija je vreden okrog 62 milijard evrov, k čemur Irska prispeva približno milijardo evrov. Okrog 90 odstotkov proizvodnje te pijače gre v izvoz, še piše Bloomberg.